|
45 let zvesti senu!
Nekateri se bodo morda spraševali, zakaj, toda razlog je več kot
očiten. Na podlagi svoje strokovne izobrazbe sem usposobljen
določiti količino proizvodnje hrane in način hranjenja
prežvekovalcev. Danes sicer še vedno skoraj vsakdo ve, da je
"seno" dobro, vendar je kakovost sena danes zaradi čezmernih
sodobnih strojnih metod obdelave vse prej kot brezhibna. A kljub
vsemu temu je tudi to že preteklost. Kdor je spremljal moje
aktivnosti zadnjih 45 let ve, da sta moja pot in svetovanje vodili
izključno k sveže sušenem zelenem senu visoke kakovosti.
Saj je potrebno ohranjati tisto, kar nam podarja narava. Ta cilj
smo svoj čas dosegali s pečmi na kurilno olje, ki so bile aktualne
v letih 1964 do 1973, proti letu 1978 pa so izginjale iz uporabe.
Takrat so njihovo vlogo prevzele naprave za odvzemanje vlage iz
zraka, zdaj pa so že nekaj let v uporabi sušilniki na principu
kondenzacije. Kakorkoli že, moje svetovanje ima vedno le en
cilj: sveže pokošeno kakovostno seno in sicer po načelu:
pokositi in že v istem dnevu zvoziti!
V letih 1965/66 sem skupaj s svojo delovno skupino razvil prvi
hitri sušilnik za travo. Deloval je na kurilno olje in je lahko že
v nekaj urah iz trave naredil sveže seno. Cena takšnega sušilnika,
preračunana v današnje razmere, je bila približno 12.000 €. Za
takratne razmere je bilo to izredno veliko. Vendar me od takrat
navdušenje nad osupljivo kakovostjo takšnega sena ni zapustilo,
zato smo delali še mnoge poskuse, da z manjšim denarnim vložkom
dosežemo enako.
Peči na olje, ki so se izdelovale od leta 1964 naprej, so imele
moč 100 kW in s tem nikakor niso zadovoljevale potreb pri sušenju
ogromnih količin sena. To je peljalo k nadaljnem razvoju peči na
olje z močjo 200, 300 in 500 kW. Šele te peči so, skupaj z že
takrat izvrstnimi zelo tihimi radialnimi ventilatorji, prinesle
želen uspeh.
Kljub znanju tehnično nadarjenih svetovalcev se ta sistem ni
uveljavil na celotnih področjih v krajih z izrazitimi zelenimi
površinami, kakor je recimo Salzburger Flachgau. Tam so namreč
propagirane druge alternative, kot je peč na sekance skupaj s
hišnim centralnim ogrevanjem ter izkoriščanje toplote, ki se
nabira v podstrešju.
Strah, da med svetovanjem povemo resnico, je najslabša usluga, ki
jo lahko naredimo kmetu. Kljub temu pa se to še vedno dogaja.
Ljudje z vsemi možnimi pretvezami propagirajo stroje, ki naj bi
pripeljali do cilja. Mnogokrat se tudi kmetje ne informirajo
dovolj, ali pa sami nenatančno ocenjujejo potrebne količine hrane
in vode, kakor tudi pridobitve ali izgube v kakovosti. Za slednje
pa je potrebno zelo skrbno in preudarno svetovanje. Tu predvsem
štejejo izkušnje – njih se ne da z ničemer nadomestiti.
Zdaj se zdi, da so se stvari, čeprav še nekako obotavljajoče,
vendarle začele spreminjati. Toda če verjamemo objavam strokovnih
časopisov v minulih tednih, smo vendarle na krivi poti, saj še
vedno manjka tista zadnja pika na i – namreč izkušnje iz dela, ki
se jih ne da niti posnemati niti kupiti.
Trend gre nedvomno v smeri zdrave in vrsti živali ustrezne
prehrane in s tem samoumevno pelje tudi k uveljavljanju osnovne
živalske krme, ki je prosta plesni in glivičnih trosov.
Zakaj se je torej do zdaj zanemarjalo umetno sušenje in se
skorajda izključno vlagalo v silažo? Tega pojava se popolnoma
jasno ne da razumeti; lahko da so v ozadju mnogi dejavniki, ki jih
tukaj ne bom obravnaval. Kmetje, ki so želeli proizvajati brez
silaže, se tako ali tako niso ozirali na vse te modne domisleke in
so tako prihranili veliko denarja, ker jim ni bilo treba vlagati v
dve različni tehnološko-proizvodni verigi. Brez izvrstnega sena
tudi pri najboljši volji preprosto ne gre, ker vamp prežvekovalcev
najbolje deluje le brez hrane iz silaže.
Dejstvo je, da si mora kmetovalec prizadevati predvsem za
neodvisnost in da ne sme pozabiti na:
1. neodvisnost od vremena
2. gospodarsko neodvisnost, ker mu ni treba dokupovati
3. neodvisnost v izbiri odkupovalcev mleka, ker se za kakovostno
blago izdelano brez silaže kupci kar pulijo
Udarnost oglaševanja kakovostne osnovne krme je danes omogočena s
tehničnimi sredstvi, vendar hkrati svarimo pred evforičnimi
reklamnimi izjavami različnih novincev. Z lepimi izjavami se še
zdaleč ne da sušiti sena.
Tehnične in fizikalne predpostavke in zakonitosti so danes enake
kot pred 45-imi leti in se jih ne da prelisičiti. Sicer obstajajo
danes, kakor tudi pred desetimi leti, krmilni sistemi, ki
varčujejo tako, da ne uporabljajo nepotrebne energije. Kljub temu
pa ni krmilni sistem tisti, ki omogoča uspeh, temveč specifična
moč stroja, ki mora biti izredno fino nastavljena na vrsto in
količino sena, ki ga mora kmet zvoziti po košnji.
Kdor se želi popolnoma prepričati, naj se seznani z vsemi
argumenti, toda naj se odloči šele takrat, ko dobi resnično
najboljše in najobsežnejše svetovanje. Zaradi današnjih
možnosti komuniciranja, kot so telefon, faks in internet, je možno
izčrpne informacije dobiti hitro in skorajda brezplačno. Ne
oklevajte, pokličite me! Obiščite tudi spletna naslova
www.bioheu.com in
www.thermo-dm.si, kjer lahko
najdete nekaj natančnih informacij.
Na podlagi svojih 45-letnih poklicnih izkušenj kot strokovni
svetovalec za konzerviranje hrane v več evropskih državah sem
kmetovalcem dolžan to objavo.
Franz Wetzler, (c) 2002
Tel. 041 623 371
(Sonja)
Mail. bio@bioheu.com
•
preberi članek v
izvirniku (nemščina)
|
